Veronika je mlada umetnica, ki že nekaj časa ustvarja, natančneje slika na platno. Spoznali sma se kot majhni deklici in se pogosto skupaj igrali; si sposojali igračo Furby, katerega ne bom nikoli pozabila, saj sem ga poslušala celo noč, ker ga nikakor nisem mogla izklopiti. Veronika je že takrat bila polna energije, dobrosrčna in prijazna, vse lastnosti pa so se samo še z leti nadgradile in poglobile, tako kot najino prijateljstvo. Mislim, da sma se ujeli predvsem zato, ker sma po duši obe umetnici, ki se radi pohecata in ena drugo spravita v dobro voljo. Druženje ob kavici z Veroniko je boljše od vsakega terapevta, ki sem ga kdaj spoznala. 

Kot velika oboževalka umetnosti in slikanja na platno naravnost obožujem njena dela in menim, da si zaslužijo pogledov širše publike, zato sem se odločila, da na blog vključim malce drugačno objavo; intervju z Veroniko, kjer bo povedala nekaj o sebi in svojem delu.

1. Kako bi se opisala s 3 besedami? 

Rišem že od malega, vendar sem moj talent na eni točki malo zatirala. Prejšnje leto sem se preselila na obalo, natančneje v Portorož, kjer sem spoznala veliko zanimivih ljudi - sedaj mojih dobrih prijateljev, ki so me vzpodbujali pri risanju. Obala in ljudje so moja največja inspiracija in motivacija. Po pravici povedano sem mislila, da je to spet "muha enodnevnica" in da bom čez čas spet nehala risati, ampak sem potem videla da je to "stvar" ki jo hočem početi do konca življenja. 

Svojo prvo sliko sem naslikala pred 6 leti. Mama mi je kupila barve in manjšo platno na katero sem še takrat "kracala". Pred 6 leti še ni bil moj čas za slikanje..so bile druge stvari pomembnejše. (smeh)

Največja možna motivacija je ko mi nekdo reče: vsaka tvoja nova slika je boljša. To je potrditev, da delam prav in, da grem v dobro smer. Moja največja inspiracija kot sem že povedala so obala, ljudje, narava, živali. Še vedno pa mislim, da najboljše slike narišem, ko sem v sebi nemirna in, ko nisem najboljše volje. Z vsako novo sliko se mi zdi, da zapiram nekakšno poglavje v svojem življenju. Pri vsaki sliki, ki jo narišem občutim olajšanje in zadovoljstvo. 

"Tisti drugačni imajo lepši "svet"

Največ uporabljam tehniko slikanje - meni najljubša in najbližja. Velikokrat povem ljudem, da se noben svinčnik al kar koli drugega ne more primerjati s čopičem, ko ga držis v roki. Slikanje je čarobno. Rišem tudi z ogljem in kredami, vendar redko. V nadaljnje bi pa seveda rada počasi začela vključevati oljne barve, kar je seveda eno stopničko navzgor, novi izziv. Vbistvu sem ne dolgo nazaj začela uporabljati nekakšno svojo tehniko - in sicer, risanje z akrilnimi barvami ter s kredami na platno. Zraven sem še pričela izrezovati majhne vzorčke z alfa nožem kar je precej zanimivo! 

Prvo razstavo sem imela v Ljutomeru v frizerskem salonu Andreja Mariniča. Večino slik sem oddala..tiste katere pa nisem, pa so razstavljene v restavraciji Labirint v Kopru. V spomladi ali začetku poletja načrtujem razstavo v muzeju Koper ter v Izoli v klubu h.o.m.e.

"Na vrhuncu zadovoljstva"

Vbistvu je slikanje edina stvar v kateri se vidim. Milijon procentna sem, da je to ena izmed redkih "stvari" ki me ne bo nikoli razočarala in me bo dopolnjevala do konca življenja. Dokler imam čopič, platno, barve, me ni strah ničesar, sliši se smešno - ampak res. Slikanje je moja največja terapija.. mislim, da me v življenju še nič in niti nihče ni tako osrečeval kot me to. Sebe vidim kot slikarko, ki bo morala delati veliko in sto procentno vložiti svoj trud, ampak mi bo uspelo, vem da mi bo. Ko imaš tako močno željo po nečem ti skoraj mora uspeti. Vem kaj hočem postati in vem, da bom za to morala trdo delati..še posebej pri nas, v naši državici..ampak na koncu bo moj trud poplačan. 

"Koliko svetov obstaja? Toliko kot je na svetu ljudi"

Na prvem mestu..moja največja vzornica je moja mama, ker mi vedno znova dokaže, da s svojo vztrajnostjo in s svojo močno voljo do življenja lahko dosežeš vse in greš preko vsega slabega. Moj velik vzornik je tudi moj dedek. Dedek me je že od malega podpiral pri risanju in mi poskušal pomagati. Spomnim se, kako sem ga opazovala, ko je risal in kako zanimiva in skoraj nemogoča mi je bila njegova natančnost pri risanju. Moram še seveda nujno omeniti Mitja Ficka, ki me je v zadnjih dveh letih zelo inspiriral, me motiviral in navsezadnje potrdil moj talent.

"Odprtost za magične stvari"

Mladim umetnikom svetujem..bodite vztrajni, verjamite v sebe, vedno! Mnogo boljši ste kot si mislite. Bodite unikatni in nikar se ne odrecite svojemu stilu ustvarjanja, ker točno to vas dela posebne! Rišite čim več..nima veze kaj rišete, samo rišite! In seveda.. podpirajte se med sabo. Rišite s srcem, ker ljudje vidijo na slikah vaš jaz in vašo dušo. To je košček vas. In najvažnejše - zabavajte se ob tem! Poskušajte nove stvati, naj vas ne bo strah. Jaz verjamem, v vse nas.