Lifestyle: Usposabljanje na delovnem mestu ali izkoriščanje poštenih ljudi?

by - 03:12:00


Se še spomniš tistih brezskrbnih dni otroštva, ko smo se zunaj igrali in tekali, tekmovali, risali, se smejali, nabirali rožice in čisto izmučeni zvečer ob branju pravljice zaspali? V malo šolo smo pridno hodili, se brati naučili, nato pa prag osnovne šole prehodili. Konec osnovne šole smo navdušeni iskali svoj sanjski poklic, se trudili za dobre ocene, ki nam bodo omogočile opravljanje našega sanjskega poklica. Po srednji pa še faks, na katerem končno si dojel, da si le številka, nima veze tvoja finančna stiska. Pot do diplome je bila strma, a kaj, ko poti do zaposlitve skorajda več ni. Tu je Zavod, tu so veze...

Spet sem se odločila "nasekati" drva, zakuriti ogenj in pristaviti še svoj lonček mnenja. Je to res svet v katerem želimo živeti? Je to res svet v katerem komajda lahko načrtuješ svojo prihodnost? Je to res takšna tabu tema, o kateri noben ne upa spregovoriti? 

Danes bomo govorili o Zavodu za zaposlovanje in njihovih ukrepih za brezposelne, tako mlade kot stare. Dandanes brezposelnost v Sloveniji znaša 5,3% (feb. 2018), manj kot na Hrvaški in Slovaški. Si lahko predstavljate kako živijo ljudje drugje? Takoj, ko odprem spletno stran Zavoda vidim vse te prispevke o tem kako brezposelnost v Sloveniji upada, kako so njihovi programi zaposlovanja super in oh in sploh... Pa je vse to res ali je to zavajanje?

Na delovnih mestih so ljudje brez ustrezne izobrazbe (že več let), medtem, ko naše prošnje pristajajo v smetnjakih in koših. Na Zavodu za zaposlovanje sem sedaj že skoraj 2 leti. Razočarana, obupana in brez kakršnegakoli kančka upanja za naš svet. Končala sem srednjo kozmetično šolo, nadaljevala študij na DOBI v Mariboru, katerega sem tudi uspešno zaključila in pridobila 6. stopnjo izobrazbe, natančneje naziv poslovna sekretarka. 

Najprej sem bila zelo zagnana za iskanje svoje sanjske službe, v katero bi hodila srečna tja in srečna domov. A se je vse nekje ustavilo... Mogoče pri toliko poslanih prošnjah, na katere nisem dobila niti odgovora. Mogoče pri tolikih telefonskih pogovorih, ki so se včasih končali kar z "ne zaposlujemo". Mogoče pri nekaj (hvalabogu, da vsaj) negativnih odgovorih, kjer nikoli ni navedeno "zakaj točno NE". Mogoče pri izjavi ene izmed delavk na Zavodu "Ti ne morejo starši kupiti avta? Ali pa ti vzeti kredita?" Mogoče pri izgovorih delavk, ki mi niti niso znale točno povedati za kaj sploh gre, v zvezi s poslanimi vabili z njihove strani...  KAJ? PROSIM? STOP!

Naj povem, da sem se sama odločila za delo, šla do delodajalca s katerim sem se vse lepo pogovorila in vse je bilo super, dokler se ni vmešal Zavod in začel z njihovim izsiljevanjem. Končno sem bila mnenja, da se jih bom znebila in končno postala samostojna, služila svoj denar... Klici ob 7h zvečer, klici dopoldan, popoldan, kljub temu, da sem omenila bodočega delodajalca so me izsiljevali in mi ponujali še 4 različna dela. Vse sem seveda prijazno odklonila zaradi dogovora z delodajalcem in dejala, da nisem takšna oseba, ki bi hotela kdajkoli koga zafrkniti. Sem oseba, ki se držim dogovorov, rokov, itd. Oni očitno tega ne poznajo, saj so me kljub temu, da sem jim obrazložila dogovor med mano in bodočim delodajalcem gnjavili. Čez nekaj dni so klicali mojega bodočega delodajalca, češ "dajte vlogo" in tako dolgo klicarili, da se je delodajalec le odločil za usposabljanje na delovnem mestu. Seveda sem se kot vsak normalen človek pozanimala kako in kaj, najprej na internetu, forumih potem pa še pri svetovalki na Zavodu. Aja, pa še na ministrstvo sem pisala, kakšen je bil odgovor ne bom niti omenjala.

Torej kaj sploh je usposabljanje na delovnem mestu?

Program usposabljanja na delovnem mestu bo sicer brezposelnim osebam, katerih obstoječa znanja oziroma delovne izkušnje ne omogočajo neposredne zaposlitve, omogočil izvedbo usposabljanja na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu. S tem se spodbuja njihova ponovna vključitev na trg dela oziroma se izboljšajo njihove zaposlitvene možnosti, so zapisali na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. (Data.org)

Zavod bo sodelujočim za čas usposabljanja povrnil stroške prevoza na delo, prav tako pa bodo dobili dodatek za aktivnost. Ta znaša 3 evre za vsako uro dejanske udeležbe na usposabljanju. Če pa oseba prejema nadomestilo za brezposelnost, bo njen dodatek za aktivnost v tem času znaša 1,50 evra na uro.

Strošek izvedbe usposabljanja za udeleženca znaša:
  • 370,00 EUR za dvomesečno usposabljanje in
  • 493,00 EUR za trimesečno usposabljanje.
Okej, torej poglejmo na situacijo realno. Živiš na svojem, že itak ti teče voda v grlo kako boš poravnal vse položnice. Ves srečen se vključiš v usposabljanje na delovnem mestu, da boš končno kaj zaslužil. Po 2 mesecih dobiš 370 EUR in delodajalec se je odločil, da te ne zaposli, saj je ugotovil, da te čudežno naenkrat ne rabi. In kaj zdaj? Za pošteno delo, dobiš niti najmanj pošteno plačilo. Za 8-10 urni delavnik dobiš samo pičlih 3 EUR/h. Ne gre ti delovna doba, torej se šteje kot, da v tem času nisi zaposlen, nimaš službe. In potem zboliš, greš k zdravniku in ti povedo, da nisi zavarovan. Zakaj? Aja, ker si še za piko na i moraš sam kriti zavarovanje. Pridobiš izkušnje, spoznaš en kup dobrih ljudi, spoznaš, da svet sploh ni tako lep, kot si ga poznal prej. Delal si pošteno, a poštenega plačila ni od nikjer. In se spet vrneš na Zavod, ker ti drugo ne preostane. To je kruta realnost vseh teh usposabljanj. 

Suženj si in suženj boš ostal. Vsak poštenjak vzame delo, ki mu je ponujeno. Včasih se niti pozanimamo ne dobro o stvareh v katere se spuščamo - kar je velika napaka! 

Super stvar za delodajalce ; poceni delovna sila 

Vse lepo in prav. Dobiš priložnost in končno si mnenja, da so se ti odprla nova vrata, ki ti bodo zagotovila boljšo in lepšo prihodnost. V službo greš ponosen in navdušen, vesel, da so pred tabo lepši časi. Usposabljaš se za delovno mesto, za katerega pa na žalost ni garantirano, da boš ga dobil ravno ti. Čudno ne? Delodajalec te ni dolžan zaposliti, čeprav se situacija v kateri se nahajaš imenuje "USPOSABLJANJE ZA DELOVNO MESTO -TEGA IN TEGA-". 

Za delodajalca vsak delavec pomeni delovno silo. Zastojn delovno silo, saj te plača itak Zavod. No, nisi plačan, ampak nagrajen za vsakodnevno 10 urno delo. Zavod delodajalcu pokrije vse stroške, ki nastanejo v času usposabljanja. Delaš torej enake stvari kot ostali zaposleni, včasih še več in še bolj natančno, pozorno in odgovorno, edina razlika je v tem, da si ti plačan konkretno pod minimalko, oni pa imajo vsaj minimalko, če ne še več. 

Se razumemo? 

IZKORIŠČANJE IN ŠE ENKRAT IZKORIŠČANJE. 

Prijaviš se na Zavod, kar pomeni, da iščeš redno zaposlitev. In tam dobiš vse drugo kot pa pomoč, vzpodbudo in normalen človeški odnos. 

Naj omenim, da sem že po 2 mescih odkar sem bila prijavljena na Zavodu imela delavnico o tem kako se napiše prošnja. Obiskovala sem osnovno šolo, srednjo šolo in še faks. Na vseh šolah smo se učili pisati prošnje in pisma in pritožbe in vse kar spada zraven. Tudi moja svetovalka je videla moj življenjepis in prošnje - a se je kljub temu odločila, da rabim izobraževanje o tem kako sploh napisati prošnjo. Hm...OK. Pa sem šla. Pa nikoli več. 

Da vas takšne stvari nebi doletele vas prosim, da ste pozorni na vse, da ste informirani dovolj, da se postavite zase in, da se navsezadnje ne pustite izkoriščati. Hvaležna sem za vsako priložnost, ki mi je dana, navsezadnje imamo veliko več možnosti kot nekateri drugi ljudje po svetu. A se ne smemo pustiti, da z nami delajo kot z lutkami. Sem mnenja, da za vsako pošteno delo mora biti tudi pošteno plačilo. Med brezposelnimi nismo vsi, ki bi se nas moralo metati v isti koš. Eni dejansko želimo delati, želimo si stabilnosti in lepe prihodnosti, načrtovanja družine. 

Mnenja ljudi, ki so bili vključeni v usposabljanje na delovnem mestu


"To je pokvarjeno do amena. Zavod ti plača nek minimalen denar, če je firma pri volji ti dajo še za malico in prevoz, vsak dan te 8 ur izkoriščajo (ali več) in nato rečejo adijo in vzamejo drugega na isti sistem. Žal poznam eno firmo v Ljubljani, ki se tega striktno poslužuje in nikoli nobenega ne zaposli. Srečno vsem, ki delate na tako izkroiščevalski način."

"Delavec od zavoda dobi plačane 3€/h in 11 centov/km dodatka za prevoz. Sem delala prek programa delovni preizkus, polnih 8 ur na dan, in na koncu ven dobila manj kot minimalca."

"Jaz pa vidim, občutim, kar obilo težav s tem usposabljanjem na delovnem mestu. Dejstvo je, da usposabljanje na delovnem mestu (UDM) še ne prinaša zaposlitev udeleženca po preteku dobe usposabljanja. Vsi stroški s takšnim usposabljanjem so na plečih države in ne na delodajalcu. Udeleć žencem UDM ne teče delovna doba,ne dobijo dodatka za prehrano, skratka smo brez pravic kakor delavci za določen čas. Takšno UDM je samo dobro za ''kvazi'' delodajalce, še posebej pa za državne organe. Vprašajte, kako zaposlujejo UDM na CSD-jih; samo za določen čas 2 meseca , potem pa ... nazaj na borzo. Bolje bi bilo ukiniti ta UDM , delodajalci pa imajo že sedaj možnost zaposliti osebo za določen čas s POSKUSNO dobo 1 meseca in če se kandidat ne izkaže , ne dobi službe . VENDAR, je ta 1 mesec delal na strošek delodajalca in ne davkoplačevalcev izkazalo pa bi se tudi kateri delodajalec želi zaposlovati nove ljudi in ne IZKORIŠČATI že tako razočaranih ljudi brez dela. Nismo pa vsi enaki in nekateri si RES želimo DELATI , vendar ne na takšen , izkoriščevalski način."

Pa še en dober prispevek iz medijev:  KLIK 


Zakaj sem sploh o tem pisala na blogu? Ker me žalosti, da z nami, brezposelnimi delajo kot z lutkami, ki pa to, definitivno nismo - vsaj jaz ne! Lahko s ponosom rečem, da sem zelo produktivna in delovna, čeprav nisem zaposlena. Sprejmem vsako delo, pa če tudi še tako nagnusno (v času šolanja sem delala v proizvodnji sveč, kjer smo bile ženske zelo malo vredne in smo morale poleg moških same opravljati fizična dela, da o mrtvih živalih, narkomanskih iglah na tekočem traku ne govorim). Verjamem in se zavedam, da je dandanes težko izbirati med delom, ki ti je na voljo, a to nikakor ne pomeni, da moraš postati suženj. Suženj sistemu, suženj Zavodu. In tudi, če smo brezposelni to ne pomeni, da moramo biti obravnavani kot nekaj manj v družbi v kateri živimo. 

Si se tudi ti znašla v takšni ali podobni situaciji? 
Zaupaj mi svoje mnenje v komentarju.


You May Also Like

2 comments

  1. Jaz imam bolj ali manj pozitivne izkušnje z Zavodom, sem pa slišala raznorazne horror zgodbice. Moja svetovalka je bila res ženska na mestu, ki se je trudila me poslati na vsako izobraževanje, ki me je zanimalo. Kar je meni v tistem času super ustrezalo! Tole usposabljanje se sliši pa še kot en način, kako lahko delodajalci izkoriščajo =/

    OdgovoriIzbriši
  2. Moje izkušnje so bile negativne....Svetovalke na Zavodu delujejo po liniji najmanjšega odpora in sprogramirano. Ne posvečajo se samim strankam. Ker sem bila pridna in pisala prošnje po tekočem traku, sem na koncu bila še okarana, češ, da preveč polnim zvešček, ki mi je bil dan s strani Zavoda. Celo zahtevale so, da jim pokažem kopije prošenj (iskalka zaposlitve sem bila v letu 1994), ker mi niso verjele, da jih dejansko pišem in odpošiljam. Ko pa sem si SAMA našla službo in jim to tudi sporočila, so mi pa želeli napisati napotnico, ki sem jo odklonila in jim povedala, da mi službe niso našli oni, ampak sama in ko mi jo bodo oni, bom to napotnico za delo tudi sprejela.V mojem interesu je bilo da najdem službo hitro, ker pač moraš preživeti, nahraniti družino in plačati položnice....

    OdgovoriIzbriši