Pozdravljene lepotičke! Kako ste kaj v teh sivih jesenskih dneh? Jaz moram priznati, da sem zadnje čase precej utrujena kljub temu, da dovolj spim. Najbrž bo za to krivo vreme, kajne? No, današnja objava bo pravo nasprotje trenutnemu vremenu, saj bo bolj pozitivno naravnana in upam, da bo vas tudi nasmejala. Najbrž se že sprašuješ o čem bo govora...

K sodelovanju me je povabila super prijazna punca in soblogerka Tina, ki stoji za blogom French Vanilla in odločili sma se, da na kup zberema nekaj lepotnih prigod, ki pa se na žalost niso dobro končale. K sodelovanju sma povabili soblogerke in sledilce ter izbrali nekaj prigod, ki vam bodo mogoče narisale nasmeh na obraz in popestrile sivi četrtkov dan. 

Z začetek bom vam zaupala kar svoj največji in mislim, da edini make up fail, ki me še zdaj nasmeji, ko se ga spomnim...

"Bilo je enkrat med tednom, v času predavanj na faksu sem med tednom živela v Mariboru in imela čisto svojo sobico. Najbolj mi je bila všeč zaradi tega, ker sem v njej imela ogledalo majhen umivalnik in sem tale kotiček kar hitro spremenila v moj "make up kotiček", kjer sem se urejala. Moj jutranji ritual je potekal nekako takole; najprej sem pohitela na wc, preden je bil zaseden po več ur (ne vem točno kaj in kdo je čepel tako dolgo noter in kaj je počel), umila zobke, se oblekla in pričela ličiti. Še zdaj se spomnim srebrno svetlečega pulovra, ki sem ga na tisti dan oblekla. Odločila sem se za malo bolj temnejša senčila in šminko. Ker velikokrat med ličenjem pozabim na uro se je tudi tokrat zgodilo enako. In takrat me je panika! Na kup sem vrgla vse potrebščine, vzela torbo, oblekla jakno in odhitela na faks. Med predavanjem mi je bilo tako zelo lulat (imeli smo govorne nastope in jaz sem že opravila svoje), da sem prosila, če lahko grem na wc. Preden sem zapustila straniščne prostore sem si čisto nič vedoče umila roke, jih zbrisala, še povohala (milo je namreč bilo božanskega vonja, haha) in se pogledala v ogledalo........ BUM! Nisem mogla verjeti svojim očem in sem se pogledala še bliže. In takrat mi je postalo ZELO ZELO žal. Bila sem brez obrvi. Ja...prav si prebrala. BREZ OBRVI. Imam namreč zelo redke in skorajda nevidne obrvi, če jih ne zapolnim. In takrat sem se zavedala, da sem zaradi časovne stiske pozabila na obrvi. In še pred nekaj minutami sem imela govorni nastop, to pomeni, da so vsi buljili v moje nezapolnjene obrvi, medtem, ko je bilo vse drugo lepo naličeno. GROZA. In za piko na i sem cela panična in zgrožena (kako se mi je lahko to zgodilo - konec sveta) iskala po torbici, če bi našla karkoli s čim bi jih lahko vsaj malo popravila. Kot nalašč nisem imela ničesar. Bravo Neža. Še enkrat sem se pogledala v ogledalo in sama sebi rekla you got this girl in odšla nazaj v predavalnico." 

...Hahah...res, da ni bilo konec sveta, ampak vseeno je zgledalo grozno. Še dobro, da smo imeli samo eno uro in sem lahko šla domov. To sem si zapomnila res za celo življenje in vedno, ko se odpravim od doma pogledam, če imam obrvi :D V nadaljevanju si lahko prebereš še ostale lepotne prigode soblogerk in bralk.

Natalija je zapisala: "Licenje v osnovni soli, haha. Mami mi je vedno dovolila, da se namazem, ostali del druzine pa ne (nisem zivela pri njej). Prisel je vikend, ko sem bila pri njej in ravno takrat je sosolka praznovala rojstni dan, v McDonaldsu (to je bilo takrat ful popularno :D). Mami je peljala mene in se eno sosolko, se prej pa sva se imeli cas urediti pri meni. Nanesli sva tono svetlomodrega in belega sencila, pa se dodatno tono rdecila (kroglice so bile pac izjemno zanimive :D). Brez maskare, brez podlage, ni pa manjkal prozoren lip gloss. Klasika.Mami seveda ni nic rekla, malo se je namehnila in smo sle ... Zabava poteka okej, ko pojemo, si popraviva lip gloss ... Nato pa naju animatorka vljudno zacne povprasevati o najinem licenju, nacinu licenja ter predvsem o tem, ce se nama ne zdi, da je "malo" prevec.  Nama se je seveda zdela nepopisno nesramna in sva o tem debatirali se ves teden "

Damaris je zapisala: "Ko sem bila čisto majhna (7 let), sem že takrat bila mahnjena na bež oz. nude odtenke na ustnicah. In tako sem enkrat, čisto radovedna brskala po predalih svoje tete in našla prečudovito nude šminko in se odločila, da jo sprobam. Cela vesela sem nanašala šminko na ustnice, medtem pa je v sobo vstopila teta in začela kričati, da si na ustnice nanašam korektor. "

Larisa je zapisala: "No tudi jaz imam eno prigodico. Prvič sem preizkušala masko z medom za lase. Nanašala sem jo pod tušem, med pa je bil nekoliko preveč tekoč. Glavo sem obrnila pod čudnim kotmo, da med ne bi prehitro stekel z las. Potem me je prijel tak krč v vratu (ne vem kak se slovensko pravi heksenšus), da glave in vrata praktično nisem mogla več obrniti. Stala sem tam pod tušom kot robot, z medom na glavi, in se spraševala kak za boga bom to s tako bolečim vratom sploh lahko uspešno sprala z las.  ... Saj mi je na koncu nekak uspelo, vrat pa me je bolel še dva dni. "

Tina je zapisala: Soblogerki Tini se je zgodilo nekaj podobnega, na svojem blogu je delila naslednjo stanje "Ko se naličiš v celoti pa na koncu pozabiš na nanos maskare. Zato maskaro imej vedno s sabo v torbici  Smart advice".

Urška je zapisala: "Jaz mam izjemno srečo z masko za lase iz jajc  Prvič mi je jajce zakrknilo v laseh, in ga pol še en teden nisem mogla sprat, itak so mi lasje smrdeli kot gnilo jajce v kokošnjaku. Sam pomoje sem itak sam neki narobe nardila, tko da sem par mesecev kasneje še enkrat probala. Verjetno ne rabim dvakrat rečt, da je bil rezultat isti in da se ne pritaknem več jajc kot lepotnega pripomočka."


Verjamem, da smo se vse s kakšno takšno prigodo že srečale in upam, da se kljub temu ali je bila ta prigoda dobra ali ne, ob tem nasmejete.