Vir: Tutajna.com
Anksioznost in depresija me spremljata že več let. Sta kot dve spremljevalki, ki se nikakor ne ločita od mene... Vsaj nekaj let nazaj je bilo tako. Takrat sem imela takšno krizno obdobje, bilo je tako hudo, da nisem vedela več, kaj bi sploh sama s sabo. Bila sem žalostna, obupana in prestrašena. Ni bilo veliko ljudi, ki so me podpirali in mi stali ob strani, zato je bilo tudi vse skupaj veliko težje prebroditi. A, mi je uspelo. Z veliko volje in dela.
Vedno, ko sem spregovorila o depresiji in anksioznosti, so bili odzivi precej negativni, nekoliko mešani. "Pa to je vse v glavi!", "Spravi se vred!", "Zakaj si tako šibka?" Vedela sem, da velika večina ne ve kako izgledata bolezni, če te spremljata prav na vsakem koraku. Vedela sem, da nimajo pojma in, da njihovo mnenje NI pomembno in, da moram naprej. Človek, ki ti v stiski ni pripravljen pomagati, ali je to samo pogovor ali je to objem - nima veze, nima kaj iskati v tvojem življenju. To je bilo prvo česar sem se naučila v groznih situacijah. Takšni odzivi so terjali tudi prijateljstva in oddaljitev od kar nekaj ljudi.
Ugotovila sem, da so ti v veliko oporo ljudje, ki vedo kako je živeti z depresijo in anksioznostjo. Točno vedo kako se počutiš in kaj lahko naredijo, da olajšajo situacijo ter te nasmejijo. In hvaležna sem za vsakega, ki mi je v tistih trenutkih stal ob strani.
Težave so prišle na plan zaradi življenjskih situacij, težav v razmerju, slabega mnenja o sebi ter tragičnih dogodkov, ki so me zaznamovali za celo življenje. Prav tako je pika na i bilo še pomanjkanje podpore, zato polagam na srce vsem, ki poznajo nekoga, ki ima s tem težave, da mu vsekakor stoji ob strani. Pa čeprav s tišino, sprehodom, stiskom roke, objemom ali lepo besedo.
Kako sem prebrodila to depresijsko krizo? Dobro vprašanje, ker še sama ne vem točno. Bila sem tako obupana, v bedi, brez energije, brez kakršnekoli volje do življenja, kaj še le do drugih ljudi in razmerij. Težko mi je bilo vstati iz postelje in ravno takrat sem opravljala prakso v tajništvu vrtca. Vsakega jutra se spomnim, kot, da bi bilo včeraj... Spomnim se, da sem pred računalnikom začela jokati, medtem, ko sem pregledovala kontakte za psihiatre v Sloveniji. Nisem mogla verjeti, da to počnem. Da sem tako šibka, da si niti ne morem sama pomagati in se spraviti iz totalne bede, ki me je obdajala. Klicala sem vse različne psihiatrične ambulante, hodila gor in dol pred vrtcem ter jokala. Bila sem popolnoma nestabilna, a sem kljub temu ostala profesionalna in opravila svoje delo.
Čakalne vrste za obisk psihiatra so bile neznosno dolge, predolge. Predolge, da bi čakala na nekoga, da mi pomaga. Obiskala sem par psihiatrov, ki pa so se izkazali za tiste, ki na stolčkih sedijo samo zaradi bizarno visokih plač. SLABE. Zato sem se vsak dan trudila, da si polepšam jutro z glasbo, kakšno serijo, raztezalnimi vajami, dihalnimi vajami, meditacijo ali sprehodom. Zatopila sem se v branje knjig, branje blog objav in fotografiranje. Vedno sem našla nekaj, s čim sem se zamotila, za vsaj nekaj minut/ur. S časoma sem začela urejati zadeve tudi s fantom, trudila sem se biti čimbolj realna in iskrena. Še preden sem se spustila v urejanje zadev z drugimi, sem počistila tudi pred svojim pragom, si odpustila za stvari, ki sem jih nosila nekje v ozadju, se opravičila ljudem, ki sem jih prizadela in šla naprej, z dvignjeno glavo. Obljubila sem si, da ne bom več oseba, s katero ljudje pometajo, da ne bom več naivna in, da je moja sreča veliko več vredna kot je bila prej. Zaradi nizke samopodobe sem večkrat požrla kakšno stvar, odpustila napake, ki jih ne bi smela in videla v ljudeh samo dobro, kljub polnem košu slabih lastnosti. Delala sem majhne korake in proces okrevanja je bil dolg več mesecev, če ne več let. Zelo pomembno je, da v takšni situaciji rešiš stvari prvo s sabo in še le potem z ostalimi. Kaj so torej tisti napotki, ki vam jih polagam na srce...
1. Zavedaj se, da si čudovita oseba in, da bi svet brez tebe bil nula.
2. Tukaj nisi za brezveze, ampak z razlogom. Da si postaviš cilje, uživaš v vsakem dnevu, preživiš proste dneve z družino in prijatelji, dosegaš zastavljene cilje in, da je življenje kljub vsemu slabemu, tudi lahko lepo.
3. Mnenje drugih je nepomembno. Najbolj pomembna sta tvoja sreča in počutje.
4. Vsem nikoli ne boš všeč, a nič zato.
5. Če se znajdeš v situaciji iz katere ne vidiš izhoda, prosi za pomoč. Seveda, tiste, ki jim je mar.
6. V najbolj zajebanih situacijah v življenju ugotoviš kdo so sploh tvoji pravi prijatelji, ostale črtaj iz seznama.
7. Kljub svojim težavam ostani prijazen do drugih in jim pomagaj, vsak bije svojo bitko.
8. Nikakor ne obdrži slabega psihiatra, ki ti že po 10 minutah napiše recept za antidepresive. Nikakor!
9. Zaupaj se svojim prijateljem, partnerju in družini, naj te nikakor ne bo strah.
10. Verjami vase in ne obupaj. Naredi vse kar je v tvoji moči, da se pobereš in, da izboljšaš svoje počutje.
Pridejo dnevi, ko se počutim kot drek, ne zanikam. Pridejo dnevi, ko mi ni za nič in pridejo dnevi, ko jokam. Ampak nič ni tako hudo kot situacija v kateri sem se znašla nekaj let nazaj. In vse bom naredila, da se v tisto stanje ne vrnem več. Hvala vsem, ki ste me podpirali in mi stali ob strani.
Ne pozabi me spremljati na:
Se beremo naslednjič,
